fbpx Na vsebino


Vstop v našo stavbo je mogoč samo po predhodni telefonski najavi na 02 729 18 11 ali telefonski številki ambulante izbranega zdravnika / zobozdravnika. Obveščamo vas, da v času dopustov, torej od junija do konec septembra, splošni zdravniki delajo po spremenjenem delovnem času. Pacienti naj se za za točen delovni čas ambulante obrnejo na sprejem zdravstvenega doma. Paciente obveščamo, da delajo zobozdravstvene ordinacije
 po spremenjenem režimu. V kolikor ste imeli termin pregleda v času razglešene epidemije, vas prosimo, da počakate, da vas POKLIČEMO in vam sporočimo nov termin za pregled. 
 
Hvala za razumevanje.

NAVODILA IN OBRAZCI

DOPIS - PRIPOROČILA ZA OBRAVNAVO PACIENTOV V VSEH DEJAVNOSTIH NA PRIMARNEM NIVOJU V FAZI UMIRJANJA EPIDEMIJE

PRIPOROČILA ZA OBRAVNAVO PACIENTOV V VSEH DEJAVNOSTIH NA PRIMARNEM NIVOJU V FAZI UMIRJANJA EPIDEMIJE

VPRAŠALNIK ZA PREVERJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA PACIENTOV PRED OBRAVNAVO V AMBULANTI* (vsa vprašanja se nanašajo tudi na obdobje preteklih 14 dni):

ODJAVNI OBRAZEC POTRJENEGA PRIMERA OKUŽBE S SARS-CoV-2

 

Zdravstveni dom Lenart v letih od 1888 do 2007, vse do današnjih dni

IMG 0005Iz pomanjkljivih pisnih virov je razvidno, da sežejo prvi zametki organizirane zdravstvene nege v daljno leto 1888, na področju zgodovine babic. Takrat sta na območju sedanje občine delovali dve šolani babici, Ana Uršič in Ana Novak, ki sta si izobrazbo pridobili v Gradcu. Delo takratnih babic je precej pripomoglo k zdravstveni prosvetljenosti žensk, ki so rojevale na svoji domovih in so jim pri porodu pomagale babice. V Lenartu sta pred vojno bili babici Elizabeta Weingerl in Alojzija Pavalec. Prva patronažna sestra, Gertruda Petz, je prišla iz Gradca v Lenart, leta 1942. Skupaj z zdravnikom, dr. Ludvikom Krambergerjem, je organizirala prve posvetovalnice za matere in otroke v Lenartu, Sv. Trojici in Cerkvenjaku. Obiskovala je matere tudi na domovih. Reševalna postaja je bila v okraju Maribor.

Po osvoboditvi 1945 je ustanovljena sektorska ambulanta, zdravnik je dobil laično, oz. priučeno pomočnico Slavico Breznik, za njo pa Ruško Korošec V zobozdravstveni ambulanti je od leta 1956 delal zobozdravnik, dr. Frenk Boltavzer, od leta 1961 dr. Aleksander Landau, pri obeh pa je delala asistentka Greta Fekonja Mancej.

V letu 1956 je takratni ljudski odbor ustanovil Zdravstveni dom Lenart. Pred tem je delovala zdravstvena postaja z zdravnikom, zobozdravnikom in krajevnimi babicami ter eno patronažno medicinsko sestro Desanko Košmerl. Požrtvovalno so delale tudi babice. V vseh krajevnih skupnosti je bilo skupaj sedem babic: Alojzija Pavalec, Minka Pavalec, Pepca Tapajner, Antonija Štandeker, Elizabeta Zimič, Terezija Diemat, Rozika Purgaj. Pomagale so nosečnicam, porodnicam (vse žene so rodile še doma), delale so v posvetovalnicah ter pomagale patronažni medicinski sestri. Rezultat preventivne dejavnosti je bil očiten padec umrljivosti dojenčkov.
V letih 1957 se prične zdravstvena služba širiti z dr. Francetom Gaberščkom in bolničarko Anica Pečovnik, ki se je kasneje ob delu izobrazila za medicinsko sestro. Posebna značilnost takratnih zdravstvenih delavcev je bila preventivna naravnanost, saj so osveščali prebivalce preko predavanj in drugih preventivnih akcijah. Cilj je bil doseči čim boljše zdravje. Zdravstveno vzgojo so ljudje res potrebovali, saj so njihove življenjske pogoje slabšale zastarele navade in običaji. Istočasno pa je zdravstvena vzgoja pripomogla k razvoju odgovornosti do lastnega zdravja in do zdravja posameznih družin in širše družbene skupnosti.

Zdravstveni dom Lenart je pridobil tudi prvo reševalno vozilo in s tem prvo reševalno postajo. Prvi šofer je bil Anton Železnikar. Kasneje se je zaposlil še šofer reševalec, domačin, Roman Lorbek.

V letu 1958 prične v Zdravstvenem domu delovati pljučni dispanzer, ki v okviru svojega delovanja izvaja tudi obiske pljučnih in TBC bolnikov na njihovih domovih. Obiske na domu je izvajala medicinska sestra Jožica Vračko, ki je združevala delo v dispanzerju in monovalentno patronažno delo TBC bolnikov. Okrepitev babiškega dela na terenu prevzame Terezija Diemat.

Od leta 1959 - 1960 se ustanovijo še tri ambulante s tremi zdravniki in tremi sestrami bolničarkami.
Leta 1960 mesto zdravnika zasede lenarški domačin, dr.Jožef Kramberger, njegova žena Marija pa zasede mesto bolničarke-laborantke v ambulanti. Od leta 1964 - 1967 se je izšolala za medicinsko sestro.

V letih 1961 - 1963 po vseh krajevnih centrih delujejo posvetovalnice za matere in otroke skupaj, v Benediktu, Cerkvenjaku, Jurovskem dolu, Selcih, Lenartu, Sv.Ani in Sv.Trojici. V teh posvetovalnicah delajo pediatrične medicinske sestre in babice. Uvede se tudi kampanjski način cepljenja otrok, ki je bil velik poudarek na preventivni dejavnosti. V tem obdobju se je zaposlila patronažna medicinska sestra Angelca Kraner.

Od letih 1962 do leta 1967 narašča število zaposlenih, med drugimi dve patronažni medicinski sestri, ki si delita teren.
Leto 1968 je Zdravstveni dom Lenart zaznamovalo združenje z Zdravstvenim domom Maribor. Zdravstveni dom Lenart se preimenuje v Teritorialno enoto Zdravstvenega doma Maribor. Pod okriljem Zdravstvenega doma Maribor smo delovali vse do leta 1992, ko je Zdravstveni dom Lenart ponovno postal samostojni javni zdravstveni zavod.
Zaradi vse večje potrebe po preventivnem delu na področju otroškega varstva, šolske mladine in področja varstva žena, se je formiral Dispanzer za žene, ki je deloval 1 krat tedensko, ob asistenci medicinske sestre - babice.

Leto 1973 predstavlja posebno pridobitev za takratno patronažno službo in Zdravstveni dom v celoti, saj je na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani diplomirala prva patronažna medicinska sestra Emilija Šuman. Pridobila je naziv višja medicinska sestra ter pričela s polivalentnim patronažnim delom.
Slaba zdravstvena in socialna raven ljudi v takratni občini je zahtevala od patronažne medicinske sestre, ne le teoretična znanja, marveč tudi posebni pristop, s poudarkom na celoviti obravnavi družine.

V letih 1973 - 1975 se je gradil nova zgradba Zdravstvenega doma na novi lokaciji. V uporabo je bil predan l 1975. V letih 1976 - 1977 se je odprl še dispanzer za predšolske in šolske otroke.

Leta 1978 se je zaposlila medicinska sestra za zdravstveno nego bolnika na domu.

V letih 1979 je bilo sistemizirano delovno mesto glavne medicinske sestre, ki ga je takrat zaseda višja medicinska sestra Emilija Šuman, katero delo je opravljala vse do svoje upokojitve, leta 1999.

Od leta 1982 - 1985 se je krepla dispanzerska služba, delovati je pričel dispanzer za medicino dela prometa in športa, v dispanzerju za žene so razširili urnik na trikrat tedensko. Posvetovalnica za otroke je bila organizira v rednem delavnem času in sicer na lokaciji Zdravstvenega doma Lenart. Pristopilo se je k sistematičnemu cepljenju otrok, pri čemer sodeluje dispanzerska medicinska sestra v otroškem in šolskem dispanzerju.

V letih 1982 -1990 je v zdravstvenem domu Lenart bilo zaposlenih že osem višjih medicinskih sester.
Prva privatizacija enega zobozdravnika in še štirih splošnih zdravnikov je potegnila za seboj tudi sestrski kader. Leta 1997 je prva pridobila koncesijo za patronažno delo, višja medicinska sestra, Ivanka Fras- Knafeljc.

Leta1999 je prevzela delo glavne medicinske sestre Ladislava Kovačič, vms, ki to delo opravlja še danes. Med vodenjem si je pridobi naziv dipl.m.s. V tem času je pridobilo naziv diplomirane medicinske sestre še sedem višjih medicinskih sester.
V vseh teh letih so medicinske sestre izpopolnjevale svoje znanje na strokovnih izobraževanjih tako aktivno kot pasivno, ki jih je organizirala Zveza zbornice in društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor.
Trenutno je v Zdravstvenem domu Lenart zaposlenih osem diplomiranih medicinskih sester, 24 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, dva pripravnika tehnika zdravstvene nege in 8 zdravstveni delavcev različnih strok.

Želimo si, da bi vse medicinske sestre spadale pod strokovni nadzor Zbornice zdravstvene nege ter delovale v dogovorjeni javni mreži za področje Slovenskih goric v vseh šestih občinah.

Vsebino je pripravila Ladislava Kovačič.

Na vrh