Pozor, klopi!

Ste si zaželeli sprehoda po omamno mehkem travniku, prijetno hladnem gozdu, slastnega piknika ob vodi? Vse to si lahko privoščite v pomladno poletnih mesecih, ko nas narava dobrodušno gosti s svojimi barvami in darovi. Pozorni pa bodite na klope. saj si tudi oni v tem času obetajo dobrega gostitelja. Morda si izberejo prav vas. Kljub temu, da ugriza drobcene živali morda sploh ne boste zaznali, je lahko ta zelo nevaren. Klopi namreč prenašajo povzročitelje različnih bolezni. V Sloveniji sta dokazana povzročitelja klopnega meningitisa in borelioze.

Kako zmanjšamo nevarnost ugriza klopa?
Tudi za bolezni, kijih prenašajo klopi, velja upoštevati rek: bolje preprečiti kot zdraviti. Klopi, ki jim najbolj ustreza vlažni listnati gozd z bogatim podrastjem, najbolj ogrožajo vaše okončine in najnežnejše predele kože. Torej zlasti zadnji del kolenskega sklepa, podpazduhi m dimlje. Zato za sprehod v naravo oblecite oblačila iz gladkih materialov. Odkrite dele telesa večkrat premažite s snovmi, ki odvračajo mrčes. In najpomembneje: takoj, ko se vrnete domov, se temeljito preglejte.

Kako pravilno odstranimo klopa?
Če si je klop, kljub omenjenim zaščitnim ukrepom utrl pot do vaše kože, se ga morate čim prej znebiti. Dlje kot ga boste gostili, večja je možnost obolenja. Za odstranjevanje klopov je najbolje uporabiti posebno, prav temu namenjeno pinceto, lahko pa uporabite tudi običajno pinceto. Klopa ne odstranjujte na silo, saj lahko odtrgate samo njegov zadnji del, glava, ki povzroča gnojenje, pa ostane v koži.

Borelioza ali limska bolezen
Prvi primer te bolezni, ki je razširjena po vsej državi, so pri nas odkrili leta 1984. Ogroženost je zelo velika, saj za boreliozo oboli med 10 in 20 ljudi na 10.000 prebivalcev, kar jo uvršča med najpomembnejše nalezljive bolezni v Sloveniji. Povzroča jo bakterija Borrelia burgdorferi, ki prizadene številne človekove organe. Ce bolezni ne zdravite pravočasno, poteka v treh fazah. V prvi fazi se med 7 in 14 dnem na mestu klopovega ugriza pojavi značilen rdeč madež. Rdečina, ki je lahko tudi za dlan velika, začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo. Zato imenujemo to kožno spremembo tudi potujoča rdečina. Lahko se pojavi celo na kakem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Drugi bolezenski znaki, ki spremljajo boreliozo, so: vročina, močno nočno potenje, vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita utrujenost. Če torej opazite sumljivo rdečino, morate nemudoma obiskati osebnega zdravnika, saj je zdravljenje z antibiotiki najbolj uspešno v prvi fazi bolezni. Po določenem času sicer kožne spremembe tudi brez ustreznega zdravljenja izginejo, vendar pa čez nekaj tednov ali mesecev bakterija prizadene živčni sistem, srce, sklepe in mišičje. Raziskave so pokazale, da poteka obolenje težje takrat, ko je bil klop prisesan dlje, prav zato je izjemno pomembno, da ga brez odlašanja odstranimo takoj, ko ga opazimo. Cepiva zoper boreliozo zaenkrat namreč ni.

Klopni meningitis
Ena od pomembnih bolezni, ki jih povzročajo klopi, je tudi klopni rneningitis. V Sloveniji je ta bolezen poznana že od sredine prejšnjega stoletja. Gre za virusno vnetje možgan in osrednjega živčevja, ki se pojavi 10 do 20 dni po ugrizu klopa. Na mestu ugriza praviloma ni opaznih kožnih sprememb, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki se začne približno 7 dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah In glavobol. Bolezenski znaki za nekaj dni do tri tedne ponehajo, potem pa sledi druga faza obolenja s povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in zbranost, pa tudi ohromelost. Najboljša zaščita pred klopnim meningitisom je cepljenje. Za učinkovito zaščito so potrebne tri doze cepiva. Prvo in drugo dozo naj bi dobili v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa čez 6 do 9 mesecev.

V Slovenji za klopnim meningitisom oboli med 70 in 330 ljudi na leto. Gre za sezonsko bolezen, ki se začne že marca, višek pa doseže v juliju. Meje nevarnega območja v Sloveniji potekajo od Jesenic čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato proti Litiji, prek Zidanega mostu, mimo Celja in Šentjurja proti meji s Hrvaško. Tveganje za okužbo je največje na območju Ljubljanske in celjske kotline ter njunem nižjem hribovitem obrobju.

Iz številke 1 revije Sreda – maj 2006

Na vrh